Medtem ko vse več držav v regiji uvaja zakone o spletnih nakupih, je mogoče narediti več v zvezi z zaščito nakupovanja pri manj znanih trgovcih in transakcij med dvema potrošnikoma.
Pravno okolje v zvezi z e-trgovino se hitro razvija, da bi ustrezalo rasti industrije, vendar opazovalci industrije želijo, da bi zakonodaja urejala ne le večje igralce na trgu, ampak tudi nakupovanje potrošnikov na manjših spletnih maloprodajnih mestih preveč. To bo pripomoglo k enakim konkurenčnim pogojem in spodbudilo večjo rast spletne maloprodaje, pravijo.
Koh See Khiang, višji sodelavec za informacijsko tehnologijo in komunikacije v odvetniški družbi Baker & McKenzie. Wong & Leow je dejal, da so se s hitrim širjenjem e-trgovine zakoni, ki urejajo spletne transakcije, v Aziji razširili, čeprav različno hitro, odvisno od specifičnega trga.
Na primer, Singapurski zakon o elektronskih transakcijah je bil uzakonjen za legitimizacijo uporabe pogodb, sklenjenih elektronsko, je opozoril. Uvajajo se tudi zakoni o varstvu osebnih podatkov, z
Malezija, Filipini in Singapur primeri azijsko-pacifiških trgov, ki razvijajo ali so razvili takšno zakonodajo, saj je ta bistvena za gradnjo zaupanja in spodbujanje ugodnega okolja za dejavnosti e-trgovine, je dodal Koh.Potem so tu še trgi, ki imajo neke vrste zakone o varstvu potrošnikov, vendar upoštevajo spletne dejavnosti. Kitajska, na primer, je prejšnji mesec predlagal prvi osnutek spremembe zakona o pravicah potrošnikov, ki bi spletnim kupcem omogočite sedemdnevni rok za vrnitev nakupov in dobite povračilo.
Razširite zakone na mala in srednja podjetja, transakcije C2C
Kljub temu Koh meni, da še vedno obstajajo področja, kjer je mogoče obstoječe zakone prilagoditi. Posebno področje so zakoni, ki ščitijo potrošnike, ki nakupujejo pri manjših spletnih trgovcih, kot je npr spletne trgovine saj bodo ti trgovci verjetno bolj ogroženi zaradi pomanjkanja IT podpore.
Nasprotno pa potrošniki, ki kupujejo pri znanih trgovcih na drobno in tistih s fizičnimi prodajalnami bi potrebovali manj zaščite, saj bi ti prodajalci imeli boljšo politiko vračil in vračil, je dejal dodano.
Daniel Latev, globalni vodja maloprodajnih raziskav pri Euromonitorju, se je strinjal. Dejal je, da če bi se zakoni razširili na manjše spletne trgovce na drobno, bi ta podjetja lahko imela koristi ne le od večjega zaupanja potrošnikov, temveč tudi od enakih konkurenčnih pogojev.
Če imajo potrošniki sedem dni časa, da vrnejo neželeno ali blago z napako pri katerem koli spletnem prodajalcu, lahko eksperimentirajo z nakupovanjem pri manjših trgovcih, je dodal Latev.
Spletna trgovina Zalora s sedežem v Aziji, ki ima politiko 30-dnevnega vračila, je za ZDNet povedala, da je politika pomagala podjetje postalo "čim bolj osredotočeno na stranke" in zmanjšalo tveganje, ki ga stranke prevzemajo na spletu nakupovanje.
"Številne lokalne spletne trgovine, kot so blogshopi v Singapurju, ne ponujajo politik vračila, zato nam to pomaga izstopati," je dejal tiskovni predstavnik podjetja.
Dodal je, da mora za nadaljnji razvoj e-trgovine v jugovzhodni Aziji zakon o e-trgovini varovati potrošnike bolj kot spletne trgovce.
"To bi pomagalo ljudem narediti bolj udobno pri spletnem nakupovanju, premostiti vrzel v zaupanju in izobraževati potrošnike. Uveljavljanje najvišjih standardov za vse akterje v e-trgovini bi bilo nekaj, kar bi koristilo ekosistemu e-trgovine,« je dejal tiskovni predstavnik.
Še ena operater spletne tržnice, Qoo10, je dejal, da trenutno obstaja opazno pomanjkanje predpisov, ki urejajo transakcije med potrošniki (C2C), kar bi bilo treba obravnavati. Da bi to ublažil, je kupce in prodajalce spodbujal k zasebnemu dogovoru o prodaji. Le če bi prišlo do spora, bi njegova ekipa za pomoč strankam raziskala zadevo in zagotovila rešitev, je dejal.
Tiskovni predstavnik Qoo10 je dodal: "Preden je Qoo10 preoblikoval iz Gmarketa, je bila politika vračila oblikovana iz postopkov Gmarketa. Toda od [preoblikovanja blagovne znamke] podjetja so politike postale vse bolj lokalizirane, da bi najbolje upravljale pričakovanja in potrebe kupca in prodajalca."
Potrebna je pravna prožnost
Koh je poudaril, da mora biti področje uporabe zakonodaje o e-trgovini skrbno oblikovano tako, da upošteva upošteva vse oblike prodaje na daljavo in ne le nakup blaga in storitev preko Internet.
"Azijski potrošniki bodo verjetno kupovali blago in storitve prek svojih mobilnih telefonov in morda obstajajo tudi drugi scenariji, je treba kriti, kot je nakup [opravljen] po pošti ali celo prek pametnega televizorja ali hladilnika, ki podpira internet," je pojasnil.
Odvetnik je dodal, da je sedemdnevno obdobje ohlajanja, predlagano na Kitajskem, koristen zaščitni ukrep za potrošnike, vendar bi moralo delovati z roko v roki z drugimi ukrepi za čim večjo zaščito potrošnikov. Na primer, spletni trgovci na drobno bi morali zagotoviti jasne in točne informacije, zlasti ko gre za specifikacije ali slikovne predstavitve blaga, je opozoril.
Zakon bi moral biti pripravljen tudi tako, da bi omogočal nekaj prožnosti pri izvajanju, tako manjših na spletu podjetja niso "neupravičeno prizadeta" ali po nepotrebnem obremenjena z višjimi operativnimi stroški, je dejal Koh.
Če so potrošniki na primer upravičeni do vračila blaga v času hlajenja, lahko zakon poskuša doseči pravo ravnovesje tako, da potrošniki, ki so odgovorni za stroške pošiljanja blaga nazaj trgovcu na drobno, če ne gre za lažno predstavljanje ali drugo nepošteno trgovinsko prakso, predlagano.